Kot že omenjeno, so kavo Evropi predstavili Turki. Nizozemci so bili tisti, ki so jo uvažali in ponudili stari celini in pa tudi prvi, ki so pretihotapili nekaj semen kljub strogi turški prepovedi in nato tudi gojili na Javi, eni izmed njihovih kolonij. Evropa je kavo hitro vzela za svojo, v Združenih Državah pa črni napitek ni bil preveč priljubljen, a so mu priljubljenost posredno dvignili Angleži. Med vojno za osamosvojitev so namreč drastično omejili uvoz čaja iz Anglije in posledično se je povečalo povpraševanje po kavi. V Evropi in ZDA se danes kave popije približno za tretjino toliko kot vode iz pipe. Čeprav so Američani tudi kavo "po-amerikanizirali" in dokaj resnična je izjava, da v Starbucksu lahko dobiš kavo kateregakoli okusa - le po kavi ne. V grobem poznamo dve vrsti kave, Coffea arabica, ki je boljšega okusa - a hkrati bolj delikatna za pridelavo - ter Coffea robusta, ki je klimatski pogoji in škodljivci ne prizadanejo tako močno in je zaradi tega cenejša. Vsebuje sicer več kofeina, a obenem manj okusa.

 
Glavni izvoznik kave je še vedno Brazilija, pred nekaj leti pa je na New Yorški borzi cena drastično padla zaradi poplave poceni robusta kave iz Vietnama. Krive so bile največje družbe, ki jim nizka cena pomeni precej več kot kvaliteta. Slovenci, oziroma bolje rečeno Slovani, smo besedo "kava" prevzeli neposredno iz arabske okrajšave qahwa, germanski in romanski jeziki pa so se raje oprijeli italjanske različice caffe, ki izhaja iz imena Kaffa - pokrajine v Etiopij, kjer naj bi se rodila kava.

 

Praktično edini poznan negativni učinek kave je nespečnost zaradi kofeina pri bolj dovzetnih ljudeh in pa madeži, ki nastajajo na zobeh, tako kot pri čaju. Pozitivnih (dokazanih) učinkov je po drugi strani precej več. Manjšanje verjetnosti Alzheimerjeve bolezni, manjšanje verjetnosti žolčnih kamnov, večanje koncentracije in kratkotrajnega spomina, manjšanje verjetnosti diabetesa, močno zmanjšana verjetnost ciroze jeter in nenazadnje, tista najbolj očitna, kava je laksativ in diuretik.Poleg teh, v bistvu postranskih lastnosti, pa je glavni aspekt kave sociološki. Ko fant vpraša dekle "Bi šla na kavo?" ima v mislih poleg kave verjetno tudi "Rad bi te bolje spoznal in malce poklepetal v kakšnem mirnem lokalu." Ravno tako namesto "Fantje, sedaj pa se usedimo, nekaj popijmo in naredimo načrte za današnji dan" ob začetku delovnega dne zamenja "Dej, gremo najprej na kofe". In pa jasno, veliko bolj vljudno zveni med dvema gospodinjama "A se boš ustavila na kavici?" kot pa "Nujno pridi na obisk, ne boš verjela kaj sem zvedela o sosedovem Franceljnu".

 

Kava preprosto postane del življenja. Nekomu, ki ni kofetar, je težko opisati, kako lepo se začne dan, ko zjutraj iz kofetere priteče v skodelico rjava tekočina in značilen, domač vonj napolni prostor. Popečen kruh hrustlja bolj slastno in tudi jutranji časopis vsebuje boljše novice, če je poleg zajtrka tudi dobra kava. Ravno tako se je po dobrem kosilu praktično nujno na pol zlekniti na udoben stol, se potrepljati po trebuhu in z zaprtimi očmi srebniti kavo, da se rjava tekočina počasi razlije po zadnjem delu jezika in nato navzdol po grlu. Globok vzdih in ironični "življenje je težko" le zaokrožita popoln trenutek. Za vas ne vem, ampak jaz grem na kavo ;]